Predgovor (Cimperman)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
O basni Predgovor
(Pesni)
Fran Serafin Cimperman
Natvóra izvóljena učeníca
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Človeku je prirojêna lastnóst, da naúke, ki se mu stávijo pred óči, naj lagljeje prejéma, razuméva in hrani v spomínu, če se mu podájajo zavíti v lépe oblike, to je, naúke v prílikah in podóbah. Tó se žé skusi pri otrócih. Kakó hitro si zapómenijo pravljíco, pólno lépih in čudnih prílik in podób, kakó radi poslúšajo staro máter, kedar jim pravi, kakó se je godilo, ko so mógle še živáli govoríti. Kar se nam kaže v prílikah in podóbah, tó je našemu úmu vse bliže, vse bolj zapopadljívo. Kaj zamóre doséči pri človeku lép náuk v primérni podóbi, pričajo nam pred vsèm lépa evangélija. Sam nebéski učeník je govóril podučeváje v prílikah in podóbah, katerih ne dosézajo in jih ne bodo doségle nobêne druge, tudi naj večjih modrijánov in pésnikov nikedar. In kakó je šel množici do sèrca nebéski náuk v krasnih prilikah, kakó so bili poslušalci vsi zamaknjeni v njem, da so celó pozabili telésnih potréb! Blagih naúkov so dajali sicer tudi greški modrijáni n. pr. Sokrat, Platon i. d., ali sèrc človeških si nijso mógli pridobiti zá-nje, ker so jih oblačili v visôko učenóst in nepristojne podóbe, takó, da še ene vasí nijso mógli spraviti na svojo stran. Razvidi se toraj iz téga dosti jasno, da imajo parabole in basni visoko céno pred vsem za menje učêne ljudí, a tudi učênim nijso nepotrébne. Ravno v basni in paraboli se človek, posebno mladézen, učí glóblje in stróže misliti in si vterjeváti voljo za dôbro in lépo. V tá namen so se pisale tudi naslednje poskušinje. Ako, dragi bralec in ljubeznjíva bralka, najdeš kako dobro zèrno v njih in je hraniš na svoj prid v življênji, vesélilo me bó in me izpodbadalo, da ti v prihódnje še vèč in lépših podám. Zdravstvuj!

V Ljubljani na sv. Martina dan 1872