Prežin

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Blagovna Prežin
Gradovi in graščine v narodnem izročilu I
Janko Orožen
Turn pri Slivnici
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


1.Nesrečna usoda prežinskega gradu[uredi]

Prežinski graščak je bil protestant in na svojem gradu je imel protestantevskega duhovnika. To je prišlo na uho škofu. Zahteval je od graščaka, naj protestantov-skega duhovnika odpusti. Toda graščak se za to zahtevo ni menil. Tedaj pa je škof naprosil celjskega grofa, naj z

vojsko pokori nepokornega graščaka. Z mogočno vojsko je Celjan oblegal prežinski grad. Graščak se je dolgo branil. Ko pa je sprevidel, da se ne more dalje vzdržati, je dal zakopati svoje zaklade, ki jih je imel nakopičene v gradu, ter je po skritem rovu zbežal v bližnji gozd in od tam na Nemško. Celjski grof je nato grad zavzel, ga porušil in na njegovem mestu zgradil cerkvico sv. Janeza.

2.Srebrni zvon v cerkvici sv. Janeza[uredi]

Neka grofica je podarila cerkvi sv. Janeza, ki stoji na tistem mestu, kjer je stal nekdaj prežinski grad, srebrn zvon. Kdor ga je slišal, je bil ganjen do solz, tako mil glas je imel. Z njim pa so zvonili le tedaj, kadar se je bližala huda ura.

Med svetovno vojno so pobirali bronaste zvonove, pa prizanesli niso niti temu srebrnemu zvonu.

3.Jama pod stolpom sv. Janeza[uredi]

Pod stolpom cerkvice sv. Janeza se nahaja jama, v kateri je zlato tele. Mnogi so že skušali priti do njega; ali jama je pregloboka in premalo zračna, zato je bil njihov trud zaman.

Pravijo, da so pustili zlato tele v jami Turki, ki so morali prenaglo pobegniti.

4.Zaklad[uredi]

Kmetje so se zbrali in šli kopat zaklad. Sreča jim je bila mila. Kmalu so ga izsledili pod veliko skalo. Izkopali so par sežnjev dolg rov in zableščalo se je zlato. Toda kdo je sedel na kupu zlata? Sam peklenjšček. Kmetje so prestrašeni zbežali. Zaklad še sedaj leži pod veliko skalo in tudi rov, ki vodi do njega, še ni popolnoma zasut.