Pojdi na vsebino

Pot skozi noč

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Bele roké Pot skozi noč
(Človek in noč)
Miran Jarc
Pav v mesečini
Pesem je variantna II. pesmi iz cikla Rastoče drevo.
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Kako lepo je iti v dveh
v takih svetlih, svetih nočeh.

Na obzorjih se kristalí zvonenje,
zbiseril se mi davni sen je

v podobo: dalja zasnežena vsa
in midva sredi vesoljstva samá ...

Vtelešam si sanje; greva v dveh
v bengalično kričočih nočeh.

Tvoj rožnati smeh mi zastira oči,
da bi ne videle groze noči.

Ko okostnjaki krog naju plešo
spletava k zvezdam si lestvico …

Vem: takrat te pri meni ne bo,
ko bom razdvajal temò.

Morda ko se bom zgrozíl,
tvoje bom ime v brezkončnost zavpil.

Četudi tvoj sen me več ne pozna,
če najde moj klic te v bleščavi sveta,

naj sto hrepenenj bo do tebe — — nekoč
kot spomin ti bo slutnje zviharila noč.

O, pojdeš tedaj kot rožnata misel z mano v dveh
v strašnih, rdeče kričočih nočeh.