Poslednje pismo

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Kronanje v Zagrebu Poslednje pismo
Pesmi
Anton Aškerc
Zimska romanca
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt



"Šest dolgih mesecev že bo,
Odkar odtod je vzel slovo.

"In njega le še ni domu,
O njem ni pisma, ne glasu!

"Oj ljubi moj, oj ženin moj!
Mar večno traja divji boj?"

Na pragu deklica stoji,
Po vasi poštni rog zvoni.

"Imaš kaj, poštar ti, za me?"
""Bo, mislim, pisemce za te!""

In drobno pisemce ji da,
To pismo pečat črn ima.

In bere, bere pismo to -
Ne gre, kar bere, ji v glavo.

"Kdo drug še v list pogledaj mi;
Kaj v nejm stoji, povedaj mi!"

In sestre, bratje, cela vas
Iz lista brali ta so glas:

Da krogla privršela je
Pa ga v srce zadela je! -

In sluša poročilo to -
Ne gre, kar sliši, ji v glavo!

Na prag zahaja dan na dan.
Ko poštar trobi v rog glasan.

Po pismih praša iz vojske,
Če ktero nosi nje ime. -

Pač mnog in mnoga list odbi,
A zanjo, haha