Poslednje pismo
← Kronanje v Zagrebu | Poslednje pismo Pesmi Anton Aškerc |
Zimska romanca → |
|
"Šest dolgih mesecev že bo,
Odkar odtod je vzel slovo.
"In njega le še ni domu,
O njem ni pisma, ne glasu!
"Oj ljubi moj, oj ženin moj!
Mar večno traja divji boj?"
Na pragu deklica stoji,
Po vasi poštni rog zvoni.
"Imaš kaj, poštar ti, za me?"
""Bo, mislim, pisemce za te!""
In drobno pisemce ji da,
To pismo pečat črn ima.
In bere, bere pismo to -
Ne gre, kar bere, ji v glavo.
"Kdo drug še v list pogledaj mi;
Kaj v nejm stoji, povedaj mi!"
In sestre, bratje, cela vas
Iz lista brali ta so glas:
Da krogla privršela je
Pa ga v srce zadela je! -
In sluša poročilo to -
Ne gre, kar sliši, ji v glavo!
Na prag zahaja dan na dan.
Ko poštar trobi v rog glasan.
Po pismih praša iz vojske,
Če ktero nosi nje ime. -
Pač mnog in mnoga list odbi,
A zanjo, haha