Posadka

← Temna očala

Posadka Sončni voz Tomaž Šalamun

Triptih →

Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Nem je Gospod v šotoru, ne pri
kosilu. Vešča ima rada premete iz
kosa lesa. Kadar ne steguje vratu,

pije. Bog jo je prinesel na ladjo na
plečih in jo potem tam zapustil.
Izogibala se je mornarjev. Morje

je zrla s krpico. Gledala je skozi
šipo, ki je bila debela. Ste
videli voziček? V morju sta

dva vozička. Modri in beli.
Ribe ne ločijo barv, zato vešča
straži. Ribam se odpirajo

mehurji. Vešče prikličeš h kosilu
skoraj nikdar. Tenente! Tenente!
Zamenjala se je posadka. Morje je

postajalo rumeno in napihnjeno.
Vešča je stekla k cedilcu.
Vse življenje je bila tako

zamišljena. Zamudila je pravi
dok. Tenente! Tenente! Ni
razumela. Zamenjala se je posadka.