Ponikva

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Turn pri Slivnici Ponikva
Gradovi in graščine v narodnem izročilu I
Janko Orožen
Šmarski gradovi
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


1.Spomin na Ponikvo[uredi]

Tik pod gradom vodi že iz rimskih časov cesta, po kateri se je neke noči vračal na svoj dom kmet, sedeč na vozu in se veselo razgovarjajoč s konji. Na mestu, kjer se konča gozd, ki kakih pet minut spremlja cesto na obeh straneh, se konji hipoma ustavijo kakor ukopani. Voznik jih ne more spraviti z mesta, raz­jezi se in s kletvijo na ustih udari po njih. Tedaj se hipoma izvije iz graščinske hoste možiček, zavit v rdečo suknjo, sede h kmetu na voz in udari po konjih, ki so se kot blisk spustili čez drn in strn. Potem se je zgodilo sam Bog ve kaj. Drugo jutro so našli kmeta nezavestno ležečega ob cestnem robu. Drugega ni vedel povedati kakor to, da je prišel rdeči možiček z rogljički na glavi in povzročil strašno vožnjo. Rdečega škrateljna so videli tudi drugi, čeprav brez nesreče.