Poljubi oči miru

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Hoja Poljubi oči miru
Ambra
Tomaž Šalamun
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt



Poljubi oči Miru, ki naj se razlije po
drevesih. Sonce zunaj sije in ne buči več
tako neznosno. Duša upa spet začutiti svoja
rebra, svoj sok. Mraz mi je dobro del. Če
piham in hodim in gledam avtomobile, me
življenje vrne sebi. Najbolj strašno bi
bilo, ker pri odhodu ne bi nikogar spoznal.
Predaleč bi bili, da bi se jih dotaknil ali
čutil. V črni temi ne bi ohranil spomina na
ljubezen. Skorja ledu se dela čez vrelo lavo.
Počasi se bom morda lahko spet zadrsal. Hodil
po prašnih cestah. Otersel suknjič, če bo
prašno. Preveč medu in miline je bilo, to je
vse. Od prevelikega razkošja se človek razleti.