Po novi metodi
| Po novi metodi Prešernove hlače (Podlistiki II) Fran Milčinski |
O modnih podobah → |
| |||||||||||||||
Milostna!
Nekaj sem Vam hotel pisati, nekaj posebno važnega, in sem še rekel ženi, naj si vozel napravi v svoj robec — moj je v perilu — da na pismo ne pozabim. Pisma res nisem pozabil, ne morem se pa spomniti, kaj je bilo, kar sem Vam hotel pisati — to me jako žali!
Drugače ste zdravi, ne? — In zadovoljni?
Jaz sem tudi in zlasti, kar se tiče zadovoljnosti, sem jako zadovoljen, kajti je stalo v listih, da so zaključki ministrskega sveta zastran HRSS — veste, to je Radićeva stranka — čuvajo v najstrožji tajnosti, vendar da ves svet ve, da je vlada sklenila, da se uporabi proti hrvatski HRSS zakon o zaščiti države.
Glejte, milostna, ta sklep me navdaja s silovito zadovoljnostjo!
Vedno sem tako trdil, Pepe pa, ki sedi v uredništvu, je dejal, da sem magarac. Že vobče ni prav, da se brez nujne potrebe kvari slovenščina s tujimi izrazi! Zdaj se je pa še izkazalo, da nisem.
Veste, milostiva, tudi pri nas imamo komuniste. Komunisti so taki ljudje, ki bi bili radi bolj hudi, kakor so. In se jim je res zgodilo, da so jih zaprli. Jaz sem koj dejal: po nedolžnem jedo ričet. Zdaj se je razodela resnica mojih besed. Kajti zakaj? Ali je bilo v ministrskem svetu kdaj sklenjeno zastran naših komunistov, naj se zoper nje uporabi zakon? No torej! Brez takega sklepa pa ne bi bili smeli v ričet!
Zakon je zakon! Kam pridemo, če bomo vse zakone kratko malo uporabljali! Ampak mora ministrski svet najprej skleniti, katerega naj se uporabi in zoper katerega. Tako se je zdaj zgodilo! Zakon pa mora biti enak za vse, za one tam na Hrvatskem in za naše komuniste. Mar so naši komunisti kaj slabši od hrvatskih? Jaz pravim, da niso, in sem trdno prepričan, da se bo storjena krivica popravila in da bodo naši dobili za nedolžno prestani ričet popolno zadoščenje in odškodnino tudi.
Morebiti Vas ta reč ne zanima, milostna! Oprostite mi, saj Vam je nisem namerjal pisati, nego nekaj čisto drugega. Pa se ne morem spomniti, kaj — ali ni to od vraga?
Zanimiva je pa reč vendarle. Veste, milostna, hkratu z onim sklepom ministrskega sveta so pisali listi o HRSS, da bodo njeni arhivi zapečateni, voditelji pa v najkrajšem času aretirani.
O, milostna, kako me to veseli! Ne zaradi aretacij in konfiskacij, ampak zaradi metode.
HRSSsarji so tudi ljudje, najsi so zločinci. Imajo živce in rodbine in manire in vse. In jim privoščim prav od srca, da jim ne bo oblast kar nenapovedana sredi noči prihrumela v stanovanje in jih neprijetno iznenadene, pol nage, pol oblečene, tirala v ričet. Nego, hvala Bogu, sedaj je vpeljana nova metoda, da jim bo vsakikrat prej javljeno v listih, kaj jih čaka, da ne bodo nepripravljeni! In ne dvomim, da jim bosta dan in ura tudi še posebe sporočena, točno in določno.
O, milostna, to je jako obzirno za obe plati, za oblast in za one!
Kako nerodna je za oblast taka nenadna aretacija! Recimo, da je gospod iz HRSS v postelji — saj ste omoženi, milostna, in veste: v zakonu se lahko vse pripeti; pa naj se zgodi, da pridejo ponj prav tisti hip, kako živo bo užaljena sramežljivost oblasti! Ali pa, če mora oblast prisostvovati toaleti, zobovje pa leži na posteljni omarici!
Nič manj niso kočljivi tako položaji za prizadeto gospodo! Pa ko bo gospoda vedela dan in uro, je izključeno, da bi se kaj takega primerilo. Zadevni gospod bo lahko pravočasno posvetil vso potrebno pozornost svoji toaleti. In še bo utegnil, da se poslovi od ljubljene soproge in spoštovane tašče, da blagoslovi mile otročičke in stopi v trafiko. Vse to bo jako blagodejno vplivalo na korenine domačega ognjišča.
Ali ni to očiten napredek?
Lahko bi se tudi pripetilo, da bi oblast nenapovedana prišla, pa gospoda ne bi našla doma. Žalibog bi bil odšel po opravkih in se ne bi vedelo, obkorej se bo vrnil, oblast pa bi brezplodno tratila svoj dragoceni čas! In bi potem morebiti gospoda sploh ne bilo domov in so domači izgubili njegov naslov — kaj potem?
Sedaj bo čisto drugače. Gospod bo vedel za poset oblasti in jo bo lepo doma dočakal z dobrodošlico, imenovano bilikum, in ni izključeno, da jo počasti celo z odojkom ali z janjem na ražnju in z lukom, kajti so ti ljudje neverjetno gostoljubni.
In sem uverjen, da oblasti niti ne bo treba pečatiti arhiva, ampak ji ga bo gospodar izročil že lepo snažno zapečatenega, le da mu bosta dan in ura poslovanja poprej natančno naznanjena. Sploh vsa obremenilna korespondenca bo lepo urejena in zamotana in pripravljena — oblasti ne bo treba prav nič stikati pod posteljo in v pečeh; samo podpisala se bo, da je resnično prejela, pa bo imela vse v rokah.
Mislim, da je ta metoda sijajna, pa nam jo sporočajo iz Beograda — ne smemo biti nehvaležni Beogradu!
Upamo, da oblast tudi v tem pogledu ne bo brezobzirna, da bi prezirala praznike, nego bo prizadeti gospodi napovedala svoj poset šele po novem letu ...
O, milostna! Novo leto! Zdaj sem se spomnil, kaj sem se bil namenil, da Vam pišem: čestitko za novo leto! To je tisto, kar sem skoro pozabil! Pa je zdajle še čas in pustim vse drugo!
O, milostna, zemlja je okrogla, povrhu pa ima skorjo. Ta skorja plesni in ta plesnoba, pogledana skoz drobnogled, so gozdovi in drugo rastlinstvo in živalstvo, in se bojim: tudi ljudje niso drugega nego plesnoba na zemeljskem površju. Plesnoba so Ovid in Sofoklej in Fidia in Leonardo in Lenin in Tarzan in jaz in moje pismo! Vsi in vse: Edino Vi ste izvzeti, milostna, Vi niste plesnoba, Vi ne, ker imate tako srčkan moderen klobuček, Bog ve, koliko je stal!
Zato Vam vošči prav srečno novo leto
- Vaš vdani
- Fr. Ž.
(Jutro, 1. januarja 1925)