Pesmi za Jašo

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Pesmi za Jašo
Zvezde T. Š.
Tomaž Šalamun
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


I
Utrujen sem biti sam.
Ž ret j e stoletja
postaja
prav tako dolgočasen posel
kot štetje
graha.

II
Dragi Čiro in papa,
poglej kaj počenjava!
Dragi najini ljubi ženi,
don’t get tired or messed up!
Ploskava kot kaki dve
fini debeli svinji.
Herkules! Herkules!
Oba govoriva durh od šniranja,
od svojih Marušk in Štefk
in sinov —
malih klincev —
kako drvijo v življenje.
Prižigava svečke in zvezde,
da zadišiva.
In potem mi ta tip —
največji pesnik vseh časov —
meče na tla svoj čik
in zlije vino pred vrata
v Novem letu po božiču.

III
Če bi se poročila midva
z Jašo, nimam pojma kdo bi bil
kaj. Jaz bi bil leva perutnička,
on bi bil
desna perutnička,
dimnik bi si pa verjetno kar
narisala. Mislim, da bi ga
nesel na rami v kak zaliv, da bi se
spočil, ker to rabi. Gledal bi ga kako
spi in mu ne bi nič pihal na
dušo. To ga naredi tako
ogromnega, da se na koncu
utrudi. Rad bi ga malo
odvzel, da bi se lahko zleknil.
Da bi bil tak kot jaz, ki se lahko
ob vsem tem kar sem
čisto sklonim,
čisto zlijem,
čisto razdam in skrušim. Kot
zdaj, ko sedim tu na stolu v kuhinji,
opiram se na kolena po tej partiji
lepega šaha, ki se imenuje
žrem in je hrustala, in rečem:
poglej kako teče slap iz mojih las in nog,
izvir sem,
ti si me spočil.