Pesem od Ravbarja

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Opomin. Peſem od Ravbarja.
Zbirka Krajnska zhbeliza, 3
Od lepe Vide.
Viri: http://sl.wikisource.org/wiki/Kazalo:Krajnskazb1_2_3.djvu
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


To ſi voli turſhki Baſha,
Ki ſe Turkam prav obnaſha,
Kak bi vojſko vkupej ſpravil
De bi ˛Siſek pod ſe sgrabil.

˛Sem ter tje po hiſhi hódi,
Miſel ſe mu v' glavi blodi;
Pa jo snajde volzhja glava,
Méni, ta bo nar bolj prava:

˛Svojo vojno vkupej sbrati,
Jo pod ˛Siſek zelo gnati.
Pa ni mozh zhes Kópo priti;
Práſhajo ga: »Kaj bo ſtriti?«

Baſha ſtópa o potózi,
Gromezh boben noſi v' rozi,
Jésen t`erdo vanj teléba,
De raslega ſe do néba.

Veſ togoten rohni Basha,
Ki ſe Turkam prav obnaſha:
»Prek ſi vervi potegnite,
Kósh po verhu naloshite.«

˛So mu tako naredili,
Preko Kope ſe ſpuſtili,
Pa pod ˛Siſek ſe nabrali,
Tam ſe v' rove sakopali.

Kaj ſtori pa turſhki Baſha,
Ki ſe dobro jim obnaſha? —
Na tla ſede, liſt napiſhe,
Poſhlje poglavarju v' hiſhe:

»Ala, Ala! moj Adame,
˛Siſki verli poglavare!
Al ve hozheſh mi podati,
Al mi hozheſh glavo dati?«

Mu odpiſal je Adame,
˛Siſki verli poglavare:
»Nozhem s' lépo ſe podati,
Nozhem tudi glave dati;«

»Hozhem raſhi ſe braniti,
˛iſki poglavar ſhe biti:
˛Se mi bodete kaſáli,
Krajnzov né ſte ſhe posnali.«

Kaj mi jame sdaj Adame,
˛Siſki verli poglavare? —
Piſhe liſte, da povelje,
Neſt' jih rezhe v' tri deshele:

˛Shtajerſko, Koroſhko, Krajnſko,
V' lepo sbornizo Ljubljanſko,
De je priſhel turſhki blíſek,
De nam bozhe vseti ˛Siſek.

˛Shtajerzi ſo liſt prebrali,
Grenko, kiſlo ſe dershali,
treſli vſsi ſe 'n omag'vali,
Ker Turzhína ſo ſe bali.

Liſt bél tud' Koroſhzi brali,
S' enim glaſam pa vſi djali:
»˛S' Turkam nozhmo ſe vojſk'vati,
Kaſhe vréla ne pihati.«

»Turek ina vel'ke hlazhe,
Dolge, dolge pa muſhtazhe;
Bi vratove naſhe vglédal,
Dove ka bi nam povédal?«

Beli liſt Ljublanzi brali,
Med ſeboj ſo tako djali:
»Iſhimo ſi pomozhníka,
Sdaj je ſila prevelika.«

»Tur'k zhe vsél nam ˛siſek bôde,
Nam na robe vſe vſe pojde,
Meſt' Ljubljana bo pokrajna,
Krajnſka d'shela turſhka drajna.«

»Hitro ſi pomozh' iſhímo,
Goſpod Ravbarju poſhímo,
Vé in sna on vojſko vodit',
Pred vojaki ſpredej hodit'.«

Beli liſt ſo napiſali,
Ga na Krumperk mu poſlali.
Tam prebiva jaki Ravbar,
Nepremagan kónjſhki glávar,

Ravbar sjutrej rano vſtajal,
˛Se po gradu je ſprehajal,
line hodil ſi odpérat,
Dol' na slato polje gledat.

Oseravſhi ſe okoli
Sdaj sagleda v' ravnim polji
Mlad'ga poba urno tezhi,
Beli list u rozi neſti.

Ravbar ſi ob dlani pozhi,
Hitro mu na proti ſkozhi,
Bele liſte bersh pregleda,
Baſhu ſe na glaſ poſmeja.

˛Stopi gori v' ſvoje line
Do goſpoje Katarine:
»Dve nedelji bodi sdrava,
Da jo s' Baſham saigrava.«

Réſ de goſpe Katarini
Je plahota v' taki ſili,
sa goſpőda ſe je bala,
K' mu je ſablo pripaſ'vala.

Glaſ goſpodov hlapze klizhe
Oſemnajſte ſvoje Zhizhe:
»Sor je, sdramſhi ſe sdvigajte,
Berse konjzhe napajajte;«

»Jih ſedlajte, obersdajte,
Koj na vojſko napravljajte,
Hôdm'mo v' sidano Ljubljano,
Terdno, v'ſoko in proſtrano.«

Hlapzi konje saſedali,
Pa vſsi rozhno sadirjali. —
Pred ſe kónjiza ne vſtavi,
˛She le pri seleni ˛Savi.

Ravbar klizati brodnike,
Pod Zhernuzhami vosníke:
»Le na noge, le vſtanite,
Naſ prék ˛Save predroshite!«

˛So brodniki ſhe vſi ſpali,
Savolj vod ſe vosit' bali
˛Save vél'ke prederozhe,
Zhes bregove naſtop'jozhe.

Pravi Ravbarju Andreje:
»Voda ſega she zhes breje,
Mi ne moremo vositi,
Vi v' Ljubljano pa ne priti.«

Ravbar ſhe saklizhe v' drugo,
˛Svitlih slatov da obljubo:
˛Si brodniki pomignili,
Reko: »ſhe ga bomo pili.«

Kmal' brodniki sakernili,
˛So Boga lepő proſili,
Deb' jih zdrave ſhe vosili,
Turſhke jaſhpre ſeb' ſlushili.

Slate Ravbar jim podati,
Jedrno pa sadirjati
Prek polja do Ljubljane
Terdne, v'ſoke in proſtrane.

Goſpod Ravbar dram' Ljubljanze:
»Oj Ljubljanzi! oj saſpanzi!
Bersh is perniz uſtajajte,
Bersh na vojſko napravljajte!«

Pa sa Ravbarjem hodíle
˛So Ljubljanke, ga proſile,
˛Srebra, slata ponujale,
Drushete ſi odkup'vale.

Ravbar: »Goſpe, tih'! in mamke,
Poterpite malo, ſamke,
Sdaj ni zhaſa podkup'vati,
˛Sila ſe je vojſkovati.«

»Meji shuga turſhki bliſek,
Hozhe nam poshreti ˛Siſek;
Turek zhe vsel ˛Siſek bode,
Nam na robe vſe vſe pojde.«

»Vam Ljubljana bo pokrajna,
˛Stran Dolenſka turſhka drajna.« —
Boben sdaj mu sapozhe,
De preſliſhat' ni mogozhe.

Ravbar ſi vojakov sbere,
Dol' pod ˛Siſek s' njimi dere.
Tol'k' je Turka na teriſhu
Kol'kor mravelj na mravljiſhu.

Naprej v'dir je Ravbar tekel,
Velk'mu hlapzu: »˛Stopi,« rekel,
»˛Sles' na viſoko drevze,
Gledaj dobro na banderze:«

»˛So banderzi vidit' beli,
Terdo mujo bomo jmeli,
˛So banderzi pa rudezhi,
Nizh ne bódimo bojezhi.«

»Turka bomo posobali,
Kakor de bi zheſhne brali;
Pred miru ne bomo dali,
Dokler ga ob tlá ne djali.«

Hlapez vidi vſe rudezhe,
To ſtri Krajnze vſe gorezhe;
Tako v' Turke ſe sagnali,
de ſo vſiga poſabljali.