Pegaz je iz hlapov
| ← Julijci | Pegaz je iz hlapov Morje Tomaž Šalamun |
Razsušil je, razsušil je → |
| |||||||
V moki je moja mitra. V pelerini,
raztrgani na kose in razsejani po puščavi.
Košček tukaj, košček čez dva kilometra,
po kakšnih sedemnajstih, osemnajstih
vijugah, ko sem že odsedel na klopcah,
boah-ki-so-pogoltnile-slone, ležalnikih.
Pesek se zatika. Hrope, če je len, hropi.
Bo kokoš zlezla čisto postrani s svojim
grlom? Kokoši so na dvorišču. Planejo za
koruznim zrnom. Če ga zgrešijo, zabremzajo.
Ampak teža, kri, mast in kosti niso
tako čvrste kot jaguarji. Ki ležijo vedno
pod palmo, nategujejo štrike in z baterijo
vedno presvetlijo kompleten štedilnik.
Skrbni so za tako kraljevsko žival, dosti
bolj odvisni od jate ptičev, kot se na
splošno misli. Tretji kos pelerine in jih
bom začel zbirati. Navlekel si jih bom kot
cigani gume, ki jih v predmestjih kopičijo,
včasih odprodajo za otroška igrišča, ampak
v glavnem zažgejo. Veter ne gane barake.
Stolp se razdiši. In v močvirju in med
močvirjem, Camargue, trs diši po dimu.