Pegaz je iz hlapov

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Julijci Pegaz je iz hlapov
Morje
Tomaž Šalamun
Razsušil je, razsušil je
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


V moki je moja mitra. V pelerini,

raztrgani na kose in razsejani po puščavi.

Košček tukaj, košček čez dva kilometra,

po kakšnih sedemnajstih, osemnajstih

vijugah, ko sem že odsedel na klopcah,

boah-ki-so-pogoltnile-slone, ležalnikih.

Pesek se zatika. Hrope, če je len, hropi.

Bo kokoš zlezla čisto postrani s svojim

grlom? Kokoši so na dvorišču. Planejo za

koruznim zrnom. Če ga zgrešijo, zabremzajo.

Ampak teža, kri, mast in kosti niso

tako čvrste kot jaguarji. Ki ležijo vedno

pod palmo, nategujejo štrike in z baterijo

vedno presvetlijo kompleten štedilnik.

Skrbni so za tako kraljevsko žival, dosti

bolj odvisni od jate ptičev, kot se na

splošno misli. Tretji kos pelerine in jih

bom začel zbirati. Navlekel si jih bom kot

cigani gume, ki jih v predmestjih kopičijo,

včasih odprodajo za otroška igrišča, ampak

v glavnem zažgejo. Veter ne gane barake.

Stolp se razdiši. In v močvirju in med

močvirjem, Camargue, trs diši po dimu.