Okna

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Versailles Okna
Ambra
Tomaž Šalamun
Roža brez opor
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt



Se spomniš iz Chartresa, ko sem ti
telefoniral? Skrušen in požrešen,
strašen v svoji želji. Rad si planil iz


sanj po slušalko in momljal, ne, ne,
nisi me zbudil, saj sem si ga že zdrkal.
Pa ni bilo res. Še v snu zasedeš celo


polje, prve črte. Potem šele popuščaš,
se za hip vdaš, če ti privabim slino in
hrepenenje. Skavti pred katedralo so


začelo po malem rojiti. Obema so roke
umirale. V dolini (naravnem amfiteatru)
ni pokal bič. Franki so zavreli.


Mislil sem, da bom z glavo razbil šipo
celice in potem odšel peš, počasi, dol,
v kavarno. Vsi so bili na delu. Kadil


sem. Keglji so se transformirali v
ose, ki so korakale po sivem žametu
in brale iz starih liturgičnih knjig.