Okameneli graščak

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Kovač in graščak Okameneli graščak
Lojze Zupanc
Debele laži - debele buče...
Spisano: Marta Čebulj
Viri: Zupanc, Lojze (1959). Palček v čedri. Ljubljana: Mladinska knjiga. (COBISS). 
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Nad Trnavčami v Savinjski dolini je nekoč stal grad Kal. Na Kalu je živel graščak, ki je bil okrutnež, kakršnega, takrat ni bilo v vsej dolini ob Savinji. Vsakega tlačana, ki se ni udeležil grajske tlake, je pretepel s pasjim bičem. Na. koncu tega biča je imel privezan železen kavelj, ki je trgal živo meso, kamor je padel bič.
Kalski graščak je bil lakomen ko nenasiten zmaj. Izžemal je uboge kmete, a nihče se mu ni upal upreti.
Pa se je zgodilo, da bolni kmet ni mogel iti v tlako. Poslal je svojo ženo, naj odide v grad in ga izgovori pri kalskem besnjaku. Tlačanka je z otrokom v naročju pohitela v grad in povedala graščaku, da moža ne bo na grajsko tlako, ker je pač bolan. Graščak pa je zarjovel ko pobesneli bik:
  »Povej svojemu možu, lenuhu in smrduhu, naj pri priči vstane in odide v tlako, ali pa bom poslal grajske hlapce ponj ter ga vrgel v grajsko ječo, iz katere ni še noben tlačan prišel na svetli dan!«
»A kako naj gre v tlako, če je pa bolan?« je odvrnila ženska.
Graščaka pa je njeno ugovarjanje ujezilo, da je pograbil pasji bič in oplazil z njim tlačanko po obrazu, da ji je izbil oko.
»Vrag naj vzame tebe, pasja hči, in tvoj zarod!« je rjovel graščak in še drugič dvignil bič, da bi oplazil z njim nedolžnega otroka, ki ga je jokajoča mati pestovala.
Takrat pa je tlačanka zakričala:
»Prekleti graščak, tebe naj vzame vrag, ki si hudoben bolj ko vrag. Kamnito imaš srce! Še sam postani kamen!«
Kletev uboge tlačanke se je uresničila še tisti hip: graščak je z dvignjeno roko okamenel.
Gradu na Kalu ni več, le razvaline so še danes vidne. Sredi grajskih razvalin pa stoji okameneli graščak z dvignjeno roko in kamnitim bičem.
Savinjčani pripovedujejo, da okameneli kalski graščak v viharnih dneh vzdihuje in stoka bolj ko burja, ki se podi okrog grajskih razvalin.