Ojstrica

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Prebold Ojstrica
Gradovi in graščine v narodnem izročilu I
Janko Orožen
Grajska vas
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


1. Rov med starim in novim ojstriškim gradom[uredi]

Pravijo, da je vezal stari in novi grad podzemeljski rov.

2. Zakladi v starem ojstriškem gradu[uredi]

Pravijo, da so zakopane v starem gradu tri kadi denarja. V Krvavici pa sta baje zakopana dva keliha in monštranca. Tam so že kopali; to kaže precej globoka in blatna jama. Toda vprašanje je, če je to res, je rekel kmet, ki je o tem pripovedoval.

3. Veroniko Deseniško so utopili[uredi]

V gornjem ojstriškem gradu so imeli zaprto Veroniko Deseniško pod veliko kadjo. Nato pa so jo utopili v studencu pri spodnjem gradu.

4. Veroniko Deseniško vržejo preko skal[uredi]

Nad Št. Jurijem ob Taboru je Ojstrica in za njo Krvavica. Tam so vrgli Veroniko Deseniško preko skal. Branila se je, ali ni ji pomagalo. Zato pa še dandanašnjih dni hodi ob mesečnih nočeh na skale sedet. Po njeni nemili usodi se imenuje tista gora Krvavica.

5. Veronike Deseniške ljubezen in smrt[uredi]

Na strmi Ojstrici je živela lepa Veronika Deseniška. Zaljubila se je v preprostega mladeniča. Njen oče pa je bil hud radi te njene ljubezni; prepovedal ji je občevanje z mladeničem. Toda Veronika ga ni ubogala. Zato jo je oče dal zapreti v grajsko kapelico, kjer je Veronika izdihnila. Grad je danes v razvalinah, toda o Veronikini usodi ljudje še vedno govore.

6. Smrt zadnjega Wittenbacha[uredi]

Wittenbachi so bili lastniki ojstriškega gradu. Zadnji izmed njih se je imenoval Fric. Njega je pahnil lasten hlapec v neki prepad. Toda ni se ubil. Začel je klicati na pomoč, pa ni je bilo od nikoder. Fric je postal hudo lačen. Nabere si drv, naloži ogenj in si odreže ob kolenu nogo, pa si jo speče. Nekoliko se je s tem okrepčal. Toda lakota je zopet pritisnila. Fric začne znova klicati na pomoč. Sliši ga neki lovec, ki je slučajno prišel v bližino. V sosedni hiši dobi vrv in jo vrže Fricu v prepad. Ali ko ga je lovec vlekel z vrvjo iz prepada, je Fric obnemogel. Spustil je vrv in ponovno padel v globino, kjer se je ubil. Ljudstvo pravi, da se je še večkrat valil dim iz globoke jame, kjer si je zadnji Wittenbach cvrl svojo levo nogo.

7. Zakaj je začela Ojstrica razpadati[uredi]

Na vrhu gore Ojstrice je stal stari grad Ojstrica, ki mu je bil nekoč lastnik neki Fric. Nekoč se je Fricu prikazal kozel, ki mu je puhtel iz ust rdeč plamen. Fric se ga je tako ustrašil, da je zapustil grad. Na vznožju gore si je zgradil novo domovanje, stari grad je pa začel razpadati in se vidi danes samo še malo razvalin.

8. Kruta gospodična Greta[uredi]

Ko je umrl zadnji ojstriški grof, je postala lastnica gradu njegova hči Greta. Bila je zelo lepa in je imela mnogo snubačev. Vsakemu izmed njih je vzbujala lepe nade. Toda za preizkušnjo je moral vsak snubec za nekaj dni v grad. Ko je prišel za njim drugi, ga je Greta povabila v spodnje prostore gradu, češ, da mu hoče pokazati svoje bogastvo. V kleti mu je rekla, da je prišel nov snubac, ki si ga je izvolila; za odškodnino pa da naj si pobere pest zlatnikov, ki jih je sama vrgla po tleh. Medtem ko je mladenič pobiral zlatnike, mu je Greta odsekala glavo. Tako se je zgodilo z vsakim snubačem. Končno se Greta naveliča teh okrutnosti. Pokliče zdravnika in ga pelje v klet, kjer mora raztelesiti trupla. Za plačilo mu Greta odseka glavo. Nato pokliče mizarja, ki ji napravi iz kosti stol, mizo, ogledalo, posodico (iz lobanje najlepšega in najbogatejšega snubca) ter stojalo za posodico. Tudi njemu vzame glavo. Vse te predmete da gospodična zanesti v lepo sobo, svojim dvorjanikom pa naroči, naj razglase, da vzame gospodična v zakon tistega, ki ji razloži sledečo uganko: Na ljubezni sedim, na ljubezni slonim, iz ljubezni pijem in v ljubezni se gledam. Mnogi so si prizadevali, da bi si pridobili roko grajske gospodične, toda nobenemu ni uspelo. Grajski pastir, ki se mu je vedno čudno zdelo, kam so izginjali snubači, je pa uganko rešil. Razglasili so, da bo v enem tednu poroka. Mnogo ljudi je bilo povabljenih na gostijo od blizu in daleč. Ko so bili vsi zbrani, jim pastir pove, kaka okrutnica je njegova nevesta. Obsodijo jo na smrt in zažgo na grmadi. Tako je kruta Gerta končala svoje življenje, pastir pa je postal graščak.

9. Gomila pri Gomilskem[uredi]

Blizu Gomilskega je ob glavni cesti takozvana Gomila, nasut grič, čigar prst so kmetje večinoma zvozili proč. Pri tem so zadeli na kamenit rimski grob. Ali nastala je govorica, da je bil to grob turškega poveljnika, ki je umrl na pohodu skozi Savinjsko dolino. To mesto se pa tudi imenuje »Gavge«, po graščinskih vislicah, ki da so se tu nahajale. Pravijo, da sta vodila odtod dva skrivna hodnika, eden na žovneški in drugi na ojstriški grad. Obsojenca so z zavezanimi očmi pripeljali iz gradu na dotično mesto; tako ni vedel, odkod je prišel. V obeh rovih se je ljudstvo skrivalo pred Turki, ali prihajalo je vanje iz gradov, ker za zunanji vhod ni vedelo.