Oblakom

← Grob zaročnici

Oblakom. Val. Orožnovi spisi Valentin Orožen

Prijatelstvo →

Morda je navdih tej pesmi iskati v pesmi Friedricha Schillerja Maria Stuart (od besed Und diese Wolken naprej).

Viri:	Valentin Orožen, Val. Orožnovi spisi, založil Ignacij Orožen, Celovec 1879, strani – (COBISS).
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Oj oblaki! kaj hitite
Toli naglo zrakom pot?
Mene tukaj pa pustite,
Ki bi z vami rad od tod!
Ah oblaki premileni,
Malo pomudite se!
Poleg vas je drago meni —
Seboj uzamite me!

Ali idô neprestano,
Gluhi za mileni glas,
Nečô znati srca rano,
Rano, kojo čutim jaz! –
Solznim okom samec tražim,
Majke svoje dragi sled,
Toda srca ne vtolažim,
Ker ne morem je dospet'.

Po livadah sam žalujem,
Tira srca želja me,
Tja v daljavo izdihnjem,
Tam ljubezen moja je!
To edino tolažilo
V žalosti še zdaj imam:
Si zapojem pesen milo,
Da odmeva daleč tam.

Záto vsaj to prošnjo eno
Spolnite, oblaki! mi:
Ker ni z vami dovoljeno
Revežu se vzdignuti,
Nes'te seboj v daljne strane
Moj'ga petja žali glas,
Da spoznade sina rane
Majka Slava vsaki čas!