Ofartna Polajnarca

Narodne pripovedke iz Mežiške doline
Ofartna Polajnarca
Vinko Möderndorfer (1894)

Izdano:	COBISS 2830133
Viri:	COBISS 2830133
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

V starih časih je pogosto strašilo. Tudi umrli so hodili nazaj in nadlegovali ljudi. Pozneje je papež Gregor vse strahove in duše umrlih zagovoril za sto let in s tem rešil ljudi vseh Strahov.

Tudi na Poljani, med Mežico in Prevaljami, so imeli poprej hude nadloge. Polajnarica je bila ničmurna ženska. Imeti je morala najlepšo obleko, spodnje krilo je imela vedno poškorbljeno in zlikano, da je šumelo po vsej hiši, zgornje krilo je pa moralo biti vedno iz najboljše svile. Kadar je nosila vino iz kleti, j vrč tako malomarno držala. Da ga je največkrat razbila. Kar ji je ostalo jedi, je vrgla v pomije. Polajnarja je tako ravnanje razljutilo in v jezi je udaril ženo po licu. Kmalu potem je Polajnarca nanagloma umrla.

Že prve dni po njeni smrti so vsak dan našli v pomijah veliko žabo. Ni bilo pomoči, vsako jutro je bila ista žaba v pomijah. Polajnar pa je večkrat večkrat videl ženo v kleti, ko je razlivala vino ali pa slišal šumenje njene obleke. V sili se je zatekel k župniku, ki je sklenil zagovoriti Polajnarico od prižnico podružnice na Poljani. Župnik je slonel na prižnici in zagovarjal iz debelih bukev, Polajnar je pa pogledal izza oltarja, ker je moral po naročilu iti trikrat po kolenih okoli njega. Bil je bled in pot mu je od samega strahu curkoma tekel po obrazu, ker je videl, kako se je njegova žena branila priti pod prižnico. Da bi nekdo ne stopil na prostor, kjer je Polajnarica zagovorjena, so ves prostor pod prižnico ogradili z železno ograjo, ki stoji še dandanes.