Odlikovanje (Simon Gregorčič)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Kmetski hiši Moje gosli
Poezije 2
Simon Gregorčič
Prijateljem
Dovoljenje: Edit-delete-not encyclopedic.svg Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Vihar je bojni grozni vtihnil,
urá, dobljena zmaga je!
A mnog junak svoj duh izdihnil
pod máhljaji sovraja je.

Pač bíl se hrabro vsak kot lev je,
kdor živ, kdor mrtev tu je zdaj;
otet,utrjen stol kraljév je,
otet je doma krasni raj.

In zbere vse na bojnem polji
borilce hrabre gospodar;
njim, ki junaki so najbolji,
svetinje zlate daje v dar!

Pripel že vrsti je vojakov
vladar poguma častni znak:
"Čemu pa znamenja junakov
ti braniš borcev se prvak?"

"Nevreden nisem pač odlike,
a dosti vrednejših poznam;
to znamenje časti in dike
dovoli, kralj, da tistim dam."

Primigne gralj; junak pa stopi,
kjer mož pri možu v krvi spi -
najbližjemu v mrličev tropi
pripne na prsi znak časti.

"Kar meč, kar strel jih je pomoril,
v tem enem sem odlikoval;
teh slednji manj kot jaz ni storil,
več kot mi vsi je žrtvoval."

Spoštljivo kralj glavó odkrije,
ž njim vrste vse se odkrijó,
oko junakom solze lije,
po mrtvih bratih jim teko.