Odkdaj merijo krojači z nitjo.

Sto narodnih legend
Anton Kosi

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Kadar imajo črevljarji svoja lesena kopita in svoje golenice, tako tudi krojači nekdaj niso merili z nitjo, ampak s težkim lesenim možem. Neki krojač je šel nekam daleč s takim lesenim možem. Sreča ga Bog v beraški podobi in ga vpraša, kako mu je. Krojač odgovori ponižno: »E, prav težavno. Moram iti nekam daleč delat, pa me je to orodje tako upehalo, da komaj diham. Bog pomagaj!« in Bog je pomogel ponižnemu možu. Dal mu je misel, da je začel meriti z nitjo in si tako olajšal stan.

Skoro potem je srečal Boga črevljarja, ki je nesel s sabo kopita in golenice. Bog ga vpraša, kako mu je. Črevljar odgovori osorno: »Kaj me vprašuješ? Saj te nisem prosil, da mi pomoreš. Orodje nosim lahko brez tebe.« Ta napuh je zakrivil, da se črevlarji ne morejo iznebiti nerodnih in težkih kopit in golenic.

Zap. J. Trdina.