Obisk pri kralju Matjažu v gori

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search

1. inačica Mursko polje[uredi]

Siromašna žena se je odpravila po svetu z otrokom v naročju. Nikjer ji niso dali prenočišča, pa je šla v gozd in tam po dolgem tavanju našla več obloženih miz, da se je lahko nasitila. Potem je šla naprej, do visoke gore. Vanjo so peljala železna vrata. Stražnik jo je spustil noter, a takoj za njo so se vrata spet zaprla. Desno in levo ob poti so spali vojaki. Eden se je zbudil in popeljal ženo do marmorne mize, kjer je sedel kralj Matjaž. Njegove brke so se ovijale okoli nog pri mizi; celo že četrta noga je bila malo obraščena. Matjaž se je zbudil in prašal ženo, kdo zapoveduje zdaj na svetu. Ko je zvedel, pa je spet zaspal. Žena se je vrnila po isti poti in pripovedovala ljudem, kar je videla in slišala.

2. inačica Gradišče(Zaravno) na Štajerskem[uredi]

Kralj Matjaž je bil dober kralj. Pramagal je vse sovražnike. Ko pa jih je prišlo le preveč nadenj, se je s svojo vojsko skril v votlino, kjer spi še sedaj. Sovražniku je zmešal sled s tem, da je bežal na oslu, ki je bil narobe podkovan.
Ko je blizu Matjaževe votline nekoč popevala kozja pastirica iz revne koče, je prišel do nje mož in jo peljal v votlino. Rekel ji je, naj pobere nekaj sena in ga da v predpasnik. Pri tem je zarožljala z verigo na tleh. Mož:"Tiho, da ne boš sovdatov in konj zbudila!" Pokazal ji je vojsko in Kralja Matjaža, ki je spal pri mizi. "Ko se bo kralju Matjažu brada trikrat ovila okoli mize, bo prišel ven, naredil vojsko po celem svetu in zmagal. To pa ne smeš nobenemu povedati!" Doma je dekle po moževem naročilu dala seno na mizo; zjutraj pa je našla tam suho zlato.

3. inačica Lupoglav, srez Dugo Selo na Hrvaškem[uredi]

Neki človek je šel na nedeljo v gozd po drva in mimo dveh vojakov na straži prišel v mesto in v hišo, kjer je bil en stari gospod, ki je sedel za mizo in nekaj pisal. Človek se po stražarjevih navodilih ni ničesar dotaknil, samo z vsakega treh kupov zlata v hiši si je vzel po eno pest. Drugo nedeljo prav tako. V tretje pa je že tik pred izhodom zadel ob nekakšno kuharico in takrat se je tolika vojska prebudila, da je je bilo kot črvov na siru. Stari gospod izza mize pa je rekel:"Mir, ni še prišel naš čas!" in vsi so spet okamneli. Gospod je bil kralj Matjaž in oni njegova zakleta vojska. Ko bo on prišel na svet, takrat bo zadnji kraj in konec sveta... Menda bo to takrat, ko se bodo živi z mrtvimi tolkli.