O puščavniku.
← Čudovita pota božja. | Sto narodnih legend Anton Kosi |
Angelj in puščavnik. → |
|
V samotni puščavi je živel pobožen star puščavnik. Angelj mu je prinašal vsak dan jedi.
Ko nekega dne angelja z obedom dolgo ni bilo k njemu, je puščavnik naposled vprašal prišleca, kje se je bil zamudil tako dolgo. Angelj mu odgovori, da so vodili bogatina v nebesa. Spremljevale so ga vse nebeške godbe z vsemi angelji.
Puščavnik ga vpraša, zakaj so priredili bogatinu tako svečanost.
»Zato«, je dejal angelj, »ker pride komaj vsakih sto let eden bogatin v nebesa.«
»Koliko angeljev pa pride pome, ko umrem?« vpraša puščavnik angelja.
»Samo jaz pridem pote«, odgovori angelj.
»Tako!« vzklikne puščavnik jezno. »Torej še tebe ni treba!« –
Žalosten je odšel angelj od njega in nikdar več ga ni bilo k puščavniku, zakaj mož se je prevzel.
Zap. J. Barle v »Dom in Svetu.«