O puščavniku.

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Čudovita pota božja. Sto narodnih legend
Anton Kosi
Angelj in puščavnik.
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


V samotni puščavi je živel pobožen star puščavnik. Angelj mu je prinašal vsak dan jedi.

Ko nekega dne angelja z obedom dolgo ni bilo k njemu, je puščavnik naposled vprašal prišleca, kje se je bil zamudil tako dolgo. Angelj mu odgovori, da so vodili bogatina v nebesa. Spremljevale so ga vse nebeške godbe z vsemi angelji.

Puščavnik ga vpraša, zakaj so priredili bogatinu tako svečanost.

»Zato«, je dejal angelj, »ker pride komaj vsakih sto let eden bogatin v nebesa.«

»Koliko angeljev pa pride pome, ko umrem?« vpraša puščavnik angelja.

»Samo jaz pridem pote«, odgovori angelj.

»Tako!« vzklikne puščavnik jezno. »Torej še tebe ni treba!« –

Žalosten je odšel angelj od njega in nikdar več ga ni bilo k puščavniku, zakaj mož se je prevzel.

Zap. J. Barle v »Dom in Svetu.«