O nebeški gloriji

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Znamenja dežja O nebeški gloriji
Matija Valjavec
Ovsenjak
Spisano: Katja Koprivšek in Saša Mencin
Izdano: 1922
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Stoji, stoji tam samostan,

menih je v njem, ki let in dan

premišljal je samo le-to,

kako v nebesih je lepo

in kakšno je veselje tam,

ki je ljudem prikrito nam,

ki videlo ga ni oko,

ki slišalo ga ni uho,

ki ga čutilo ni srce

in ki presega vse želje.

Iz kloštra šel počasnih nog

sprehajat enkrat se je v log.

Kar na drevesu pevčica

zapoje rajska ptičica

in poje, poje tak lepo,

da nobena ptica ne tako.

Prepevala je glorijo,

ki jo v nebesih uživajo;

prepevala na jasen glas

je njega veličast in kras,

ki je zemlje in neba vladar,

od kterega je vsaka stvar;

prepevala, kak božji svit

nebeščanom je vsem odkrit;

»Tedaj poslušal tri sto let

sem rajsko ptico pesem pet,

ker tak sladka je pesem bla,

ki pela jo je ptičica.

Skaldna šele glorija

veselja bo nebeškega!«