O grajskem duhu
| ← O jamskem škratu | O grajskem duhu Rok Poles |
Poskok po Šaleški dolini → |
| |||||||||
DUH[uredi]
Nad dolino beli grad,
V njem muzej in star zaklad:
Novci, sklede in podobno,
Vmes v naprstniku udobno,
Drema mali zaspanuh –
Konigunda, grajski duh.
DAVNO[uredi]
Mlinar bi me poročil,
Oče grof ni dovolil.
Jokala sem v stari skrinji,
Kot dre voda po Savinji.
Kdor prejoče sedem dni,
Se pa v duhca spremeni.
DELO 1[uredi]
Z luno stražim in strašim,
Kogar v temi ulovim:
Netopirje, polže, ptice,
Drevje v parku in kresnice,
A podnevi, ko grem spat,
Naj kdor hoče straži grad.
DELO 2[uredi]
Po kleteh loputam z vrati,
Da nihče ne more spati,
Vriskam skozi grajsko ječo
In kaplanu upihnem svečo.
Skozi dimnik puhnem – uh,
Jaz se najbolj sajast duh.
SHOD[uredi]
Vsake kvatre imamo shod
Jaz in duhci od drugod:
En z gradiča, en s stolpiča,
En z ognjenega gradu.
Za fižolčke v noč igramo
Divje igre: šah in damo.
POLIGON[uredi]
Slalom skozi drevored,
Pet počepov in premet
Preko strmih grajskih streh,
Urno plazim se po tleh
In za konec: čof v vodnjak!
Kdor je zadnji, je žabak!
NESREČA[uredi]
Zmešala sem kuharici
Vse začimbe na polici.
Gobjo juho je sladkala,
V torto je pest popra dala.
Grof je pljuval: prmejduh!
Tu je užiten le še kruh!
SUB ROSA[uredi]
Roža, vsekana nad vrati,
Usta z molkom zapečati:
Kdor pod rožo v hišo pride,
Naj ne črhne, kaj je videl,
Sicer grajski duh ga bo
Vso noč cukal za uho.
KAKO GOJIŠ DUHCA?[uredi]
Ko je duhec zdrav in sit
Je duhteč in duhovit,
Ko ga grudi lakota,
Pa od jeze cepeta.
Prosim, dajte mu kakav,
Da bo sit, vesel in zdrav.
SMEJAK[uredi]
Če mu veter rebra šteje,
Duhec cvili in se smeje,
Če pa v delu so podplati,
Se ne neha krohotati
In ne ve, kam bi se skril,
Ker je čezinčez žgečkljiv.
KNJIGA[uredi]
Grof, ki se ne gane iz hiše,
Knjigo o živalih piše:
Muca muka mu-mu-mu,
Kuža kuka ku-ku-ku,
Krava kraka kra-kra-kra,
… kaj pa vem, če to velja …
OGLAS[uredi]
Smo imeli, pa zgubili:
- vodni jarek s krokodili,
- most, ki se ga dvigne v sili,
- rov pod zemljo k vznožju griča,
- samostrel in dva topiča.
Kdor kaj najde – staro/mlado –,
Naj prinese za nagrado.
SPAT[uredi]
Jutranjico v stolpu bije,
Preč so ure za norčije.
Bleda luna tava v dalji,
Duhec leze v dnevno halji.
Zarja že ožarja grad,
Malo zehajmo, pa spat!
NASTOPALI SO:
- Kunigunda: duh z Velenjskega gradu. Po njej je imenovan vsakoletni velenjski festival mladih kultur.
- Velenjski grad: eden najbolje ohranjenih gradov v Sloveniji. Nastajal je v več fazah skozi 700 let. Z mogočnim obzidjem in arkadnim dvoriščem. Osvojiti ga niso mogli ne Turki ne uporni kmetje. V njem je muzej.
- Roža nad vrati: roža je vklesana v portal glavnega vhoda. Poleg okrasa je imela morda tudi simbolno vlogo: »iti pod rožo« (sub rosa) je pomenilo »biti pod pečatom molka«.
- Grajski vodnjak: eden na dvorišču gradu, eden pred vhodom v grad. Vodo pa so dobivali tudi iz podzemne jame v grajski kleti.
- Grajski park: zasajen pretežno v 19. stoletju. Značilni kostanjevi drevoredi. Znan po zabavah iz časa grofa Coroninija.
- Duhci iz drugih gradov: Šaleška dolina je veljala za dolino gradov – tu je bilo več gradov kot kjerkoli na spodnjem Štajerskem. Gradovi se imenujejo: Gradič/Švarcenštajn, Dobrova, Bevče, Ekenštajn, Šalek, Velenje, Turn, Limbar/Lilienberg, Žitenberg, Šoštanj, Kacenštajn, Forhtenek, Šamberg … Potrebne bodo še nadaljnje raziskave o številu duhcev v teh gradovih.
- Velenje: mesto, staro 50. let. Eno od dveh mest, zgrajenih v Sloveniji na novo po 2. svetovni vojni. Zasnovano kot mesto v parku. Deljeno glede na dejavnosti. Poimenovano socialistični čudež. Stavbe v duhu moderne: ravne strehe, na stebrih, s pasovnimi okni in svobodno oblikovano notranjščino.
- Krokodili: ni trdnih arheoloških dokazov, da bi bili v nekdanjem jarku ob gradu krokodili. Kunigunda mogoče tudi kaj preveč vidi.