Oče je zapustil sinovom srp, grablje in mačka

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Laž in prilažič Oče je zapustil sinovom srp, grablje in mačka
Matija Valjavec
Spisano: Vesna Kosmatin
Izdano: 2002
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Nekoč je živel nek oče, ki je imel tri sinove. Ni premogel ničesar drugega kot srp, grablje in mačka. Najstarejšemu je dal srp, mlajšemu grablje, najmlajšemu pa mačka.

Ko sta trem sinovom umrla oče in mati, so šli po svetu. Najstarejši je odšel s srpom in prišel v takšno pokrajino, koder so imeli žetev rži. Tam niso imeli srpov, ampak so vsako rž prebadali s šilom. Vprašal jih je, zakaj to delajo. Odgovorili so mu, da pospravljajo rž. Vpraša jih, ali pri njih tako žanjejo riž.

Odgovorili so: »Kako pa naj bi jo?«

Najstarejši brat vzame iz torbe svoj srp in začne žeti, in je v eni uri napravi toliko, kot so oni v vsem dnevu. Potem so ga vprašali, ali jim to proda. In kolikor je rekel, toliko so mu dali za srp. Zanj je dobil nekaj tisoč. Odšel je domov k svojima bratoma in povedal, kako se mu je pripetilo.

Potem je šel mlajši po svetu z grabljami in je prišel v tako deželo, koder so travo s kleščami ščipali in jo z rokami grabili skupaj. Vprašal jih je, zakaj to delajo. Ali pri njih travo grabijo skupaj tako, z rokami? Pa vzame grablje in v eni uri naredi toliko, kot so oni v vsem dnevu. Vprašali so ga, ali proda grablje, in prodal jih je za toliko, kakor je rekel, da naj mu dajo zanje. Zanje je dobil nekaj tisoč, in odšel je domov ter povedal, kako se mu je dogodilo.

Potem je šel po svetu tudi najmlajši s svojim mačkom. Prišel je v takšno pokrajino, koder niso imeli mačk in koder je bilo toliko miši, da so se jih morali pri jedi braniti z žlicami. Spustil je mačka v hišo, in takoj so se znebili miši. Tega mačka je drago prodal, kajti zanj so mu dali toliko, kolikor je zahteval. Dobil je nekaj tisoč in odšel je domov.

Tako so mogli dobro živeti tja do smrti.