Laž in prilažič

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Kaj nikdar ni bilo in tudi ne bo Laž in prilažič
Matija Valjavec
Oče je zapustil sinovom srp, grablje in mačka
Spisano: Vesna Kosmatin
Izdano: 2002
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



Nekoč sta bila dva človeka: Laž in Prilažič. Eden je šel v krčmo in naročil maseljc vina. Krčmar je žensko zaprosil, naj pove kaj je novega.

Laž jim reče: »Videla sem tolikšno kokoš, da je z eno nogo stala na oni strani Save, z drugo pa na oni strani Mure ter tako pila vodo iz Drave.«

Ljudje, ki so bili v gostilni, rečejo, da to ni res.

Ženska odide. Ko je prišel drugi, Prilažič, je tudi naročil maseljc vina. Oni ga vprašajo, pa jim pove, da je videl tako veliko jajce, da so ga morali kovaški pomočniki razbiti. In ko so ga ubili, je takoj lahko mlelo devet mlinov. Potem so sami ljudje takoj rekli, da je jajce znesla tista kokoš.

Nato je šla Laž v drugo gostilno in zaprosi, naj ji dajo maseljc vina. Spet ji krčmar reče, naj jim pove kaj novega. Laž jim pove, da je videla velikanski koren, koder so bila tri nakovala in pri vsakem nakovalu je kovalo sedem pomočnikov.

Gostje pa ji niso verjeli. Ko je prišel Prilažič, jim reče, da je videl tolikšen list, da je pod njem stalo sedem voz. Zdaj so vsi verjeli, da je koren od tega lista.

Spet pride Laž v drugo gostilno in jim reče, da je v tisti pokrajini v dolžini nekaj pošt zgorelo morje. Gostje ji spet niso verjeli. Ko pride Prilažič, pa mu rečejo, da je bila tu neka ženska, ki je rekla, da je pogorelo nekaj pošt morja. Odgovori jim, da za to ne ve:

»Videl pa sem, da je množica voznikov peljala pečene ribe.«

In vsi tisti gostje so zato verjeli, da je res pogorelo morje.