Novoletni sonet (Srečko Kosovel)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Za druga istoimenska dela glej Novoletni sonet.
Ravnodušje Novoletni sonet (Srečko Kosovel)
Pesmi
Srečko Kosovel
V kavarni
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Mislim nate, prijatelj, mogoče sediš
v malomestni kavari sam pred sebe strmiš;
po ulici gre prižigalec in prižiga luči,
tiho vžge se vsaka in tiho gori ...

Natakar skoro spi. I ti molčiš,
mogoče premišljaš, zakaj živiš, goriš;
pred okni (ni kot odprto oko?) gore luči.
Misel se ustavi. Koliko jih je: Ena, dve, tri ...?

In že gre misel drugam: Kaj, zakaj, kako,
ni li vseeno, če so tri ali sto?
Po stolih, po mizah, na biljard lega temà;
ni li vseeno, če nas je sto ali dva?
He, natakar, ne vidiš, kavarna temni!
Vzdramil se je i on (kot iz daljnih mrtvih sanj) in prižgal je luči ...