Novi akordi I—II

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
V katedrali Novi akordi
(Poezije)
Dragotin Kette
Na molu San Carlo I—VI
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


I
»Pojdite k vragu, neumne besede,
čuvstev nerodne šivilje!
Ali ni jedne iz vaše ni srede,
jedne tak modre Šembilije,
da bi si upala gori do blede
ljubice, tanke mi lilije?«

»»Jaz.«« »A kako ti je, mala, ime?«
»»Ljubim.«« »Tvoj oče?« »»Nemirno srce.««
»A tvoja mati ?« »»Pa duša je tajna.««
»In domovina?« »»Vsa zemlja brezkrajna.««
»Pojdi! Mordà se v ponižnem te krili
lilija moja usmili.«


II
Oj tisoč zank in spon
in trnkov milijon
bi želel, da bi te dobil,
o draga!

Postal sem lahkokril
škrjanček, torej čuj
me, ljubica, ne suj
me s praga!

Oj tisoč zank in spon
in trnkov milijon
bi želel, da bi te dobil,
o ljuba!

A kdo te je ovil,
da vsa si zmedena,
zavita in zapredena
ko buba?

Postaneš li metulj?
O potlej bom odplul
s teboj do zvezd, do raja,
v azur ...

Tja gori se izgubljala
in bova se poljubljala
brez konca in kraja,
brez ur ...