Nevsakdanja zgodba
| ← Kadar se zemlja slači | Nevsakdanja zgodba Sloni v spačku Neža Maurer |
Lepa štoparka → |
| |||||||
Veter je popolnoma zmešal travo
in odhitel dalje.
Trava je priraščena,
ne more za njim.
Kaj naj stori?
Jokala bi,
pa se je rosa že zjutraj posušila.
Visoko je stegnila bilke,
se sonca napila,
pognala vitka stebla
in pisane cvetke razprla …
Zvečer je veter – kot slučajno –
poteptal tam okrog.
Z rožicami se je vanj ozrla …
Prevzet je obstal –
in ni ga bilo več.
Trava zdaj čisto narahlo
niha lati in cvetlice.
Spokojno diha noč.