Lepa štoparka

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Nevsakdanja zgodba Lepa štoparka
Sloni v spačku
Neža Maurer
Kako bo nekoč
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Na cesti je ležala roža

in štopala.

Ni lepo,

če štopaš leže –

a če si zelo utrujen,

se tudi to sme.


Roža se je bila

v metulja zaljubila

mu okrog vratu planila,

se od rodnega stebla odtrgala

in v neznani svet krenila.


Jo je metulj zapustil?

Je umrl? (Metulji kratko živijo).

Tega se ne ve.

Roža je ostala sama.

Uvedla od žalosti,

mokra od solz

je dahnila svetu – adijo!


Vzeli smo jo v avto,

ji dali piti vode.

Zdaj na našem oknu cveti

in glede, kdo mimo gre.

Vsako jutro rdeče žari

ob mislih na metulja.

Sanjari, da je samo zaspal

in da se ob neki zori zbudi …