Pojdi na vsebino

Lepa štoparka

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Nevsakdanja zgodba Lepa štoparka
Sloni v spačku
Neža Maurer
Kako bo nekoč
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Na cesti je ležala roža

in štopala.

Ni lepo,

če štopaš leže –

a če si zelo utrujen,

se tudi to sme.


Roža se je bila

v metulja zaljubila

mu okrog vratu planila,

se od rodnega stebla odtrgala

in v neznani svet krenila.


Jo je metulj zapustil?

Je umrl? (Metulji kratko živijo).

Tega se ne ve.

Roža je ostala sama.

Uvedla od žalosti,

mokra od solz

je dahnila svetu – adijo!


Vzeli smo jo v avto,

ji dali piti vode.

Zdaj na našem oknu cveti

in glede, kdo mimo gre.

Vsako jutro rdeče žari

ob mislih na metulja.

Sanjari, da je samo zaspal

in da se ob neki zori zbudi …