Neizbežnost
| ← Smrt! Smrt! Smrt! | Neizbežnost Glas Tomaž Šalamun |
12. oktobra 1980 → |
| |||||||
Parabole so kot majhne deklice, z
umitimi, ampak utrujenimi očmi. Kako
naj si s tem pomagam, je rekla miš,
mačko imam za petami. Umij oči mački,
je rekel modri. In miš je skočila
precej v zrak, naredila počasen
salto in špricnila iz svojega gobčka
mački v glavo. Poglej, poglej, kakšen
scenarij, je rekla mačka. Slišala
sem za žito ki se samo zažge, da
prehiti dar. Miš pa je padla na
hrbet in vriskala, tako da mačka ni
raztrgala miši, ampak monoton modrečev
krik. Slast gre brez izjeme v slast.