Ne morem več
| ← Srca | Ne morem več Otrok in jelen Tomaž Šalamun |
Sestre → |
| |||||||
O Bog, moker si in me maraš!
Jaz sem tvoja hruška z golido slin.
Čutim, ko prelagam liste.
V zraku je čustven boben,
kot na dan, ko si ustvaril kožo
kači. Zarekla se je.
Popravila je vse mehe.
Membra, membra.
Riba je.
Cum Domino suffocata.
Hej plaščki, so še razporejeni
po zidovih Escoriala?
V senci, na vrtu in v grobnici?
Rumen avto sem imel,
bili smo sami Koprčani.
Pod nebom, na zemlji,
zelo blizu tistemu kosu trave,
kjer je strohnelo tvoje meso,
San Juan.
Tudi meni poljubljajo roke
in grizejo oči.
(baciamano, baciamano,)
Ne vem, koliko časa bom še
vzdržal, in
dobro je, da sem to kriknil.
Dvigujem rep, da se
zavarujem.