Narodne pripovedke za mladino IV/Volk ujet

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Narodne pripovedke za mladino IV/Zdravilno sadje Narodne pripovedke za mladino IV/Volk ujet
Fran Nedeljko
Narodne pripovedke za mladino IV/O čudodelnem studencu
Skenira in pregleduje Katja Dolenc (pogovor).
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: Edit-delete-not encyclopedic.svg Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Stopnja obdelave: 50%.svg To besedilo je površno pregledano in se v njem še najdejo napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt



Volk ujet


Lisica sreča volka in ga nagovori: “Stric moj, kaj se držite tako žalostno?” “Kaj me vprašaš!” odvrne klavrno volk, saj mi ne moreš pomagati, jaz vem za pečenko pa do nje ne morem!” Gresta, ter prideta pred debelo dupljasto drevo, v katero se je bil zatekel kozel. — Lisica potrka po skorji in zazove: “Kdo je notri, hodi ven!” Kozel pa ne gre, ampak se odreže: “Jaz sem jarec, kozoderec, vsega sela poglavar, roge imam kakor vol, razkosam te, ko repo, hitim (vržem) te, da jekneš.”

Oba se grožnje zbojita in odlazita. Naletela sta na jež, ki ju ypraša, odkod tako hitro prideta.” “Oj, jaz sem počasen, pa si predrznein prej pečenko izvleči, ko vidva!” Gredo vsi pred drevo in jež pokliče: “Kdo je notri, pridi ven!”

Kozel odgovarja : “Jaz sem jarec" i. t. d., ter ne gre iz skrivališča. Jež pa se vrže v klopko, pa se zataklja v dupljo. Kozel se tega preplanši in jo vdere ven, kjer sta ga volk in lisica začapnola in ga nesla v stran. Ko jež prifini, sta onadva že pohrustala kozla in volk zasmehjivo pokaže ježu črevesa, ki so njima bila ostale, rekši: “Tisto je tvoj dejež.” — Jež vidi, da sam proti takim hrustom ne opravi ničesar. Reče tedaj da morata pred sodnika, ki bi njima dognal pravdo. Jež je znal, kje je lovec nastavil past in zapelje drugi dan zgodaj volka tja. Past pa je bila s peskom posuta in nevidtia. Jež kaže volku: “Glej, tukaj notri spi sodec!” pa nič. Ko še malo čakata je volku predolg trajalo: “Reče in udari s taco po nastavljeni pasti, ki se sproži in ga za taco ujame. Hudo je stokal volk — pa zastanj. Stran grede, se ma jež nasmeje in reče: “Pomni — kako boš drugikrat gospodo budil!”