Na vseh svetnikov dan (Fran Levstik)
| ← Popotnik | Na vseh svetnikov dan (Pesmi) Fran Levstik |
| |||||||
Svetniki v nebesih se veselijo,
na zemlji pa jih praznujemo mi,
tam gori zdaj brez trpljenja živijo,
tu doli pa nas morijo skrbi.
In ko bi ljubezen tu ne cvetela,
kdo pač bi na revni zemlji prebil?
Ko trtica nam bi srca ne grela,
kako bi se človek kedaj veselil?
Tako pa tu pri mizi smo zbrani,
od brata do brata vrsti se bokal,
in Bog naj vsakega pivca ohrani,
ohrani gornika, ki nam ga je bral!
Zdaj trčimo v zdravje matere Slave,
ki njenega skoraj je pol sveta,
da vneti Slovani ljubezni bi prave
podali si v zvezo dlani in srca!
Kdor koli pa ljubega ima dekleta,
še v njeno zdravje izpije ga naj!
Ljubezen prava je sapica sveta,
ki v zemljo viharno pihlja nam raj.
Hudi ne bodo svetniki v nebesih,
da v zdravje njih trčili nismo najpred;
saj tudi njim, dokler so bili v telesih,
najbliže sta bila zemlja in svet.
Pa ker so se vedno junaški nosili,
premagali so bolečine in trud,
zato so tam gori venec dobili,
mi bomo pa pili v njih zdravje ga tud'!
Adamu se prva kaplja spodobi,
Adam je vsega človeštva očak,
Bog ustvaril je njega po svoji podobi,
'zmed nas po njegovi ustvarjen je vsak.
Neumno v resnici mož je bil storil,
da v raju se ženi zmotiti je dal,
al potlej pa bil je ostro se spokoril,
kopal je grmovje, ledino oral.
Zdaj Noetu v zdravje se mora naliti,
on vsadil je trto, ki vince rodi,
on prvi naučil nas vino je piti,
zatorej, spomin naj mu večno živi!
In njima se trop očakov pridruži,
naj modri očaki in sveti možje
živijo, kakor kateri zasluži,
in modrih očakov pobožne žene!
Svetnikov, kar novega je zakona,
pred vsemi naj sveti Peter živi!
Da nas pred veselje božjega trona
z dovoljnim srcem enkrat spusti.
Za njim pa sveti Urban je na vrsti,
kar vsadil je Noe, to var'je Urban
jesen pa presveti Martin ga krsti,
torej tudi Martin naj bo spoštovan!
Potem naj živijo vsi drugi svetniki,
naj v prat'ki njih god bo črn al rdeč,
naj majhni bodo ali veliki,
naj ogenj jih umoril je ali pa meč!
Zdaj tamkaj v nebesih se veselijo,
na zemlji pa jih praznujemo mi,
tam gori zdaj brez trpljenja živijo,
tu doli pa nas morijo skrbi.