Na poti v Nazaret

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Skopulja Na poti v Nazaret
Slovenske legende
Anton Medved
Živopisec in Marija
Spisano: Maja Kljajič in Mateja Jagodič
Izdano: (COBISS)
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt



  Na poti v Nazaret

Kako razpaljena je zemlja,
kako pekoč nebes obok!
Uboga mati, ki potuješ,
v naročju ti ubog otrok!

"Miruj, miruj, nedolžno dete,
studenca tukaj najti ni,
da potolažil bi ti žejo,
ki tudi mati jo trpi.

Vodnjak zija pred nama prazen.
Zahvaljen Bog! Nad zid poglej,
tam v hladni senci se med listi
zlate citrone sočne z vej!

Tam slepec sam sedi na klopi
in straži dom in žlahtni sad;
morda se naju on usmili;
stopiva k njemu tja pod hlad!

0 dobri mož, privošči nama
citrono z veje jedno vsaj!
Dva tujca sva iz Nazareta,
kamor potujeva nazaj.

Pekoča naju žeja tare . . ."
"Kdorkori sta, vzemita le,
vzemita, ohladita žejo,
saj Bog nam sadje da in vse."

Odtrga sad ljubeča mati zase
in svojega Siniu.
In čudo! Trojen sad požene
namesto vzetega sadu.

Kdo storil je to čudo, slepec?
Poglej, spregledal je trpin!
Ne slutiš li, kdo nate gleda?
Marija in nje božji Sin.