Na grobu pesnika.

Na grobu pesnika.
Prvenci
Janez Bilc

Izdano:	Ljubljana: Jožef Blaznik, 1864
Viri:	dLib
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Ko solnce se je že za goro skrilo,
In glas škerjanca v zraku vmira, —
Večer ko zemljo jemlje v svoje krilo:
Me sla na mertvih njivo tira.

Ležé otrok, devic, mladenčev krasnih
Telesa v zgodnji ti gomili;
Trohnijo trupla starcev belolasnih,
Ki pozno pokoj so dobili.

In revež z bogatinom tu počiva,
Prijatla sta se tu sklenila;
Sovražnikom je postelj ena njiva —
Je smert v ljubezni jih združila.

In tam pri zidu komaj je poznati
Upadli grob — koga zakriva?
Glej na spominku moreš lahko brati,
Da slavni pesnik v njem počiva.

Življenja poti niso b’le mu gladke;
Le zveste tovaršice Vile
Iz citer zlatih vabit’ glase sladke
So ga prijazno naučile. —

Rojakom serca pesmi so ogrele,
Plam domoljubja v njih zažgale,
In cvetke, ki se zdaj so razcvetele,
Sad žlahtni skoraj bodo dale.

Na grobu krasne naj cvetó cvetlice!
Ti venčajo naj citre, glavo.
Bliščé na rožah rosne naj solzice,
Ti pojejo naj tice slavo! —