Pojdi na vsebino

Molitev uslišana

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Nar ſtraſhneji slo. Molitev uſliſhana.
Zbirka Krajnska zhbeliza, 2
Dekliza ſi umiva lize.
Viri: http://sl.wikisource.org/wiki/Kazalo:Krajnskazb2.djvu
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Mlad junak Bogá je proſil :
Daj mi, Bog! rogove slate,
In ſreberne poroshízhe,
De prebodem jelki kosho,
De pogledam, kaj je v’ jelki!
Bog mu da rogove slate,
In ſreberne poroshízhe,
On prebode jelki kosho.
Bila v’ jelki lepa mlada,
Saſijala kakor ſonze.
Mladi mlád junak govoril:
O ti, lepa mlada ſliſhiſh!
Proſil bi te, ne dajó te;
Mamil bi te, iti nozheſh;
Vneſil bi te, ſam ne morem.
Njemu mlada odgovarja:
Ne proſiti! ne dajó me:
Ne jemáti me! pogineſh.
Jes devét imadem bratov,
Bratrenzov je ravno tolko.
Ko sajaſhjo vrane konje,
Paſhejo ſi britke ſable,
Nakrivé medvedje kape,
Je pogledati ſtrahota!
Kaj ſhe li bi blo prizhakat’?
Bila ſhkoda bi poginit’,
Bila bi ſramota beshat’!
Mar me mami, rada pojdem.