Med in Holofernes

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Grišin fes Med in Holofernes
Sinji stolp
Tomaž Šalamun
Transsibir
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



Izumil sem tak stroj, da so se ščinkavcu, ko je
odprl grlo, vsule not vreče betona. Kdo je zlizal
bonbone v beton, se ne ve. Kdo je potem oživil

beton, se ne ve. Ščinkavec jadra. Ščinkavec
poje. Kje si, Eugenijus? Drveti počez in si
z nohti odpirati ugreznino. Ti, bolečina konture, jaz

vlaka. Linda Bierds vozi vozilo, ki je doma izpod
Tater. Kondor medi ptico. Hlače mi dišijo po
bencinu. Vidiš tolmun? Vidiš tolmun? Vidiš

komolec angela? Peljal me je k tistim vikinško
razporejenim skalam. Zebre imajo postrgane
oči. Ibrahim, Drago in Miklavž so cárevi.

Jod vre ptici glavo, ki umira v blatu. Jaz
požiram kruh. Kaj si iz notranjega mraka
videl, da si si ga zaslužil? Bifurkacijo za

oba in s srebrom obtolčeno zakrivljeno
glavo sprehajalne palice? S padalom
prinesene škatlice medu, ki so jih preskrbeli

jelenji rogovi? Pitagora je plen. Muca mu
liže ušesa poleti in pozimi. Bucike so
usmerjale kri svetnikov. Na produ se trejo

kamni. Diranu porivam glavo proč od
mize. Kepa je za človeštvo tombola. In na
krožniku tisti golobček. Madre perla. Siva glava.