Med in Holofernes

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Med in Holofernes
Sinji stolp
Tomaž Šalamun
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Izumil sem tak stroj, da so se ščinkavcu, ko je odprl grlo, vsule not vreče betona. Kdo je zlizal bonbone v beton, se ne ve. Kdo je potem oživil
beton, se ne ve. Sčinkavec jadra. Sčinkavec poje. Kje si, Eugenijus? Drveti počez in si z nohti odpirati ugreznino. Ti, bolečina konture, jaz
vlaka. Linda Bierds vozi vozilo, ki je doma izpod Tater. Kondor medi ptico. Hlače mi dišijo po bencinu. Vidiš tolmun? Vidiš tolmun? Vidiš
komolec angela? Peljal me je k tistim vikinško razporejenim skalam. Zebre imajo postrgane oči. Ibrahim, Drago in Miklavž so carevi.
Jod vre ptici glavo, ki umira v blatu. Jaz požiram kruh. Kaj si iz notranjega mraka videl, da si si ga zaslužil? Bifurkacijo za
oba in s srebrom obtolčeno zakrivljeno glavo sprehajalne palice? S padalom prinesene škatlice medu, ki so jih preskrbeli

jelenji rogovi? Pitagora je plen. Muca mu liže ušesa poleti in pozimi. Bucike so usmerjale kri svetnikov. Na produ se trejo
kamni. Diranu porivam glavo proč od mize. Kepa je za človeštvo tombola. In na krožniku tisti golobček. Madre perla. Siva glava.