Pojdi na vsebino

Marec

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Zajčkova hišica Lonček, kuhaj
Marec
Rezijanska pravljica, zapisal Milko Matičetov
Babica in trije kralji
Spisano: Urška Kadunc
Izdano: (COBISS)
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: To besedilo je površno pregledano in se v njem še najdejo napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


MAREC

Bil je mesec Marec in bil je muhast, kot je zmeraj. Saj veste: če gremo od doma v soncu, se vračamo v dežju in piha veter in vreme se menja vsako uro. Zato rečejo: Marec si je premislil!

Tedaj pa je Marčeva mati – bilo je zadnje dni v mesecu – poprosila sina, naj ji da vsaj tri dni, da bo mogla posušiti perilo, ki ga je devala sušit na plot. Vsaj tri dni naj bo pameten, vsaj tri dni naj bo lepo vreme.

Marec pa je pozabil, kaj ji je obljubil in si je spet premislil.

Prišel je veter, prišel je dež, pa ji je odneslo, povaljalo, zmočilo in uničilo perilo. Tedaj je mati zajokala.

Ker se mu je mati smilila, je Marec brž šel k Aprilu in rekel:

»Lepo te prosim,« je rekel »jaz imam samo trideset dni, ti jih imaš enaintrideset; posodi mi enega, da bo moja mati mogla posušiti perilo.«

Tedaj je April rekel:

»Če bi šlo zate, ne! Ampak ker gre za tvojo mater, ti bom dal en dan! Naj bo sin še tako poreden, če je v skrbeh za svojo mater, se ga moramo zmeraj usmiliti in mu pomagati.«

Tedaj je April dal Marcu en dan in je ostal z enim manj.

Prej je namreč April imel enaintrideset dni in Marec jih je imel trideset, od takrat pa je narobe.

Rezijanska pravljica, zapisal Milko Matičetov