Mandala
| ← Belveder | Mandala Glas Tomaž Šalamun |
Duša v bogu → |
| |||||||
Krdelo lačnih bikov se že izgublja v
prahu. Je bila načeta moja trdnost? Se
nisem hotel samo razdati, si okrepiti
žezlo harmonije? Kako naivni ste, živali
in ljudje. Moj stolp: noli me legere.
In če se pomešam s publiko, prav tako,
nisem ali sem eden izmed vas? Barva, ki se
nastavlja barbarom. Upanje, ki blazni.
Poznajo me Aramejci.
Zame vedo kristali.
Vgrajen sem v labirint palač, ki še stojijo.
Kako da torej ne strohniš, mumija? Prazni
stopajo v reko.
Na vseh pohodih zgrešijo
čas, ker jim ni dano vedeti: lepota duše
je samo kót svetlobe. Nedotakljivost.