Duša v bogu
| ← Mandala | Duša v bogu Glas Tomaž Šalamun |
Polje → |
| |||||||
Bela krogla, avantura,
srna, ki se iz nje cedi.
Če ugrizneš, če zaspiš
brez barv in vonja.
Košara ne vzdrži vode.
Človeško oko ne vzdrži čutov.
Moj plašč je od znotraj zlat.
Kako se mi cedi pasta!
In me preliva, kar je
več kot roža. Drobna brezumna
pikica razsvetljenja,
noseče brezno.
Romarji, ki požirate
čebulo, pa ne veste zakaj,
zato! Stran od poti je
največji slap!
Nikoli ne bom hotel,
rekel, migal. Samo raztresel
bom južno sadje. In se
ulegel, kot na dvorišče.
Samo sijoče bele
breze na tronu so
okusile slast jantarja.
Kot vojak sem v senci.