Mali potepuh
| ← Mravlja | Mali potepuh Slavko Jug |
Saj ni mogoče → |
| |||||||||
NIČ NE VPRAŠA, NIČ NE REČE,
KAR ODIDE IN GA NI
DO VEČERA, DO NOČI.
KO SE VRNE, GA LE VPRAŠAM,
KOD JE HODIL, KJE JE BIL.
PA MI PRAVI, DA SE V GOZDU
OB POTOKU JE MUDIL.
DA JE SREČAL VEVERICO,
DA JO JEPRIJEL ZA REP,
DA STA SKAKALA PO DREVJU,
LEŠNIKOV NABRALA V ŽEP.
POTLEJ STA SI JIH DELILA:
MENI TRI IN TEBI TRI.
KER JIH JE BILO VSE POLNO,
STA JIH ŠTELA DO NOČI.