Mravlja

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Črnec Mravlja
Mrzle pravljice
Tomaž Šalamun
Novi Sad
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


<poem>Dihati. Poslušati otroke. Reči mravlji

mravlja. In tudi »Volite laula« 

kot ko sem kot otrok dvignil

debelo leseno igračo, da bi lahko mravlja mirno nadaljevala pot. Brvnne nam je pela in igrala na

kitaro, starša sta bila oblečena v belo. Treba je ubiti mokro cunjico z

rižem, to se zahteva. Divja žival je

prestrašena in hoče več. Utrujena je od pozornosti. Kako padajo kocke na svežo

deteljo! Kako se vdira in topi prikazen! Kontinent vre iz ran in žil. V Pirničah sem nabiral jagode.

V Vikrčah nisem taboril. V Vikrčah sem stanoval v hiši med čebelarji z gostosevci. Voluharji so

prepregli reko in jo namazali s flajštri. Kaj so zares hoteli doseči, ne ve nihče. Zbežati v vršičke, ker

imaš rad konjenico, povzroča požar. Lastna mati dviga oči. Himne pojejo, ti, ki zgorijo. Zmrzni

napuh, napuh zmrzni! Slon, jaz te raztovarjam. Zmlete sekire so bratje s kašo. Vim diši.