Mravlja

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Črnec Mravlja
Mrzle pravljice
Tomaž Šalamun
Novi Sad
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Dihati. Poslušati otroke. Reči mravlji
mravlja. In tudi »Volite laula« 
kot ko sem kot otrok dvignil

debelo leseno igračo, da bi lahko
mravlja mirno nadaljevala pot.
Brvnne nam je pela in igrala na

kitaro, starša sta bila oblečena v
belo. Treba je ubiti mokro cunjico z
rižem, to se zahteva. Divja žival je

prestrašena in hoče več.
Utrujena je od pozornosti.
Kako padajo kocke na svežo

deteljo! Kako se vdira in topi
prikazen! Kontinent vre iz ran in
žil. V Pirničah sem nabiral jagode.

V Vikrčah nisem taboril. V
Vikrčah sem stanoval v hiši med
čebelarji z gostosevci. Voluharji so

prepregli reko in jo namazali s
flajštri. Kaj so zares hoteli doseči,
ne ve nihče. Zbežati v vršičke, ker

imaš rad konjenico, povzroča
požar. Lastna mati dviga oči.
Himne pojejo, ti, ki zgorijo. Zmrzni

napuh, napuh zmrzni! Slon,
jaz te raztovarjam. Zmlete
sekire so bratje s kašo. Vim diši.