Ljubljana

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
(Preusmerjeno s strani Ljubljana (Jenko))
Jump to navigation Jump to search
Ljubljana
Simon Jenko
Spisano: Vaje
Viri: Jože Pogačnik, Neznani Jenko. Jezik in slovstvo 19 /1–2 (1973). 22–41. dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 50%.svg To besedilo je površno pregledano in se v njem še najdejo napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Ravno je nekdo pri nebeških vratih pozvonil, i hitro je Gabriel pertekel, da vidi, kdo da pride. Vidi da je Ljubljančan, hiti tedaj Bogu povedat, da en kosmat Ljubljančan zvunej stoji, i bi rad pred sodni stol stopil. Naj pride, reče Bog, in ročnama se vrata odpro, pred visokim stolam pa stoji gizdalin, ki mu visoki zajci lice strižejo. »Kako si se poslužit dni, ki sem ti jih odmeril?« vpraša Bog. »Niks krajneriš, nur deutsch« reče bradač. Nur deutsch, reče Bog, iz Ljubljane pride; Gabriel, Ljubljančani več slovenskiga ne razume, boš mogel iti i Ljubljano iz slovenskih krajev med nemške mesta zapisati«. Komaj to izgovori, kar spet nekdo zažvenklja, i kmalo Gabriel druziga Ljubljančana pred Boga pripelje. »Wie benimmtest du dich ... « »Niks tajč, reče ta, jaz le krajnsko zastopim«. Koj ko Bog sodbo odpravi, z enim namreč po nemško, z drugim pa po slovensko, stopi Gabriel prednj i popraša, kaj z Ljubljano. »Za zdaj jo že še morava pustiti, kjer je, saj vidiš, da pri taki mešanci ni mogoče soditi, bova vidila, čez nekaj časa, če se bojo ponemčeni spreobrnili, ali se bojo tudi ti Slovenci ponemčili, i po tem bova odločila, kje naj stoji bela Ljubljana.