Pojdi na vsebino

Ljubljana

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Ljubljana
Arena
Tomaž Šalamun
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


LJUBLJANA

Gre en gospod in pade v televizijo
in jo preplava po strani in čepi pri
nogah televizije kot komarac. Račun za
avto je dvakrat večji kot smo pričakovali
in bomo plačali mehaniku polovico in
drugo v poljubčkih. Denar so poljubčki
v freezerju in da ga odmrzneš od poljubčkov
je dolg proces. Tako je en poljubček
sto denarjev. En poljubček, sto avtov,
in jih prodamo in pošljemo na devizni
račun v Ravnikarjevo banko, da šprica
ven kot zrak in vsak mlad pesnik,
ki ješ sladoled pred maxi marketom,
poslušaj ta potoček, pij ga,
pojdi domov. Piši, riši, ljubi
svojo ženo. In ljudje v Skupščini,
v ribezovem soku je pomešan ta
potoček in že so sprejeti najbolj
modri zakoni na svetu in Slovenija
je vrh sveta. Vidiš Maruška kaj naredijo
poljubčki? Skrbi naredijo gube.
In miličniki dobijo nove modre uniforme
iz lepega blaga, ki diha in rečejo:
hej, tovariš, ste videli kakega roparja?
Ampak ni več roparjev, ker so pojedli
poljubčke in se gugajo na stolu
in poslušajo pravljice. Ampak miličniki
zaradi tega niso žalostni, ampak veseli.
Partija dobi mladiče od poljubčkov,
mladiči hodijo po Ljubljani in ližejo
roke ljudstvi in ljudstvo jih boža
in je veselo in se sprehaja po ulicah
in je v Ljubljani promenada in praznik.
Maruška, v Ljubljani je promenada in praznik!
Let`s fly home!