Lilije

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
In meni sok Lilije
Morje
Tomaž Šalamun
Sonce
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Profesor dr. Klemenc, ki je nekje pri

Litiji sam goji prašiče, je z ruzkzakom

stopal v mesto. Vous qui venez d' italie,


ste pojedli stele? Bi mi jih prinesli?

Kaj pa še, sem mu rekle. Blago ste se

zmotili. Koper ni več pod italijo. Že,


ampak vi, ki nimate problema z mejo, je

kar nadaljeval. Pojdite v Pulo …

V stelah so trupla. Črke dišijo. Kako


filigransko vržeš na jaso in jo pustiš

obležati v sveži travi kot konjsko figo. Jo

popase nebo? Rjavi kot zvit in prekinjen


obroč soda? Kdo faše ob njej tetanus,

strah pred tetanusom, strah, da se bodo

zlomili klini na lestvi, ko bo moral Jakob


najbolj dirkati? Imajo lilije pod zemljo

včasih zanalašč predloge vratove? In kaj so

vratovi lilij? Kot ni nobene srebrne na


podkvi konja, to je vse izmišljeno. Med

prsti si ližeš granit in merkur. Plamen

je nakazal. Loaro so povezali si 404 metrov


dolgim železnim tramom v enem kosu. 61

metrov nad gladino delte. Pod vodo je vse

lamelirano. Luco so tuji kruhki. Torta,


nadškofskega oblast v poznem baroku v

Salzburgu, en T od Tomaža izbijemo stran,

odkrijemo Toro. Dihati hočem po Avstriji.