Letina
| ← Zidarji pojejo | Pesem: Letina Temna vrata Lili Novy |
| |||||||||
LETINA
Pšenico kmet pod cepce spravlja,
iz grozdja sok v čebrè mečka.
Zakaj se človek zoperstavlja,
ko zanj prihaja dan gorjá?
Saj srp je lep, kot mesec mladi,
le padi, zlato žito, padi!
Stiskalnica je že umita,
naj grozdja kri bo spet prelita,
naj služinčad obred opravlja,
slovesnost stara se ponavlja!
Kar je zreló, bo vse pobrano,
zavrženo, kar je gniló.
Pokrájina drhti udano,
ko hrami se odpirajo.
Močan in topel veter veje,
med njive gre in trte šteje,
izluščeno pokuša zrno
in belo jagodo in črno.
Vse bo požeto, vse odbrano,
prevzeto ali pomandrano.
O Gospodar! Zares prihajaš!
Nagubani tvoj plašč šumi.
S pradavnim strahom spet navdajaš
stvari pod svojimi očmi.
Lepó biló je v rosi rasti,
hudó bo v žarkem soncu pasti,
ne klas ne grozd izbran več biti,
a v tvoj pridelek se zgubiti.
Strašan si, ko svoj svet obhajaš
in si sadove vse osvajaš!
Zdaj tone spet veliko leto,
na kupe sadežev leži
in še hitijo hlapci vneto
med brazdami in rozgami.
Prepolna žita Ti je kašča,
bogastvo v kleti Ti narašča.
Ti, Gospodar, ga tiho gledaš,
njegove cene se zavedaš.
Daj, naj bo, kar bo zemlji vzeto,
Življenja kruh in vino sveto!