Pojdi na vsebino

Lepa roža

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Le smehljaj se, ljuba Lepa roža
(Poezije)
Dragotin Kette
Angelini
Dovoljenje Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Stopnja obdelave To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.


Lepa roža
v svetli gredici, zélenem vrti,
sapica boža
lici rumeni ti, ustni odprti!

Pesmi pa moje, živahni metuljčki,
ki so pripluli na tankih perutih,
naj se na trnih pobodli bi krutih,
naj bi poginili, krasni metuljčki?

Ej, pa ne marajo mladi umirati,
ej, pa ne marajo zreti le nate,
oni si hočejo v svoje kosmate,
gladke trebuščke meda nabrati.

To so navihani mladi Lukulčki,
tebi zastonj že ne bodejo slúžili;
drugi se bodejo rajši pridrúžili,
kratek čas delali — krasni metuljčki.

Čuj, za logom
klopica! Prideš? ... Vsaj za minuto ...
Ali pa zbogom!
Saj radi tebe ne pojdem pod kuto. —