Angelini
Videz
← Lepa roža | Angelini (Poezije) Dragotin Kette |
Zaprta so njena okenca → |
|
Izpod temne, sive skale
mal potoček žubori,
a nad temno, sivo skalo
bela rožica cveti.
Z neusmiljenim očesom
niti ne pogleda nanj,
ki že mora zapustiti
kraj prelepih, sladkih sanj.
Ko že mora zapustiti
ravne tratice, goré,
ko že mora daleč iti
v večno, dáleko morjé.
Po visokih, prostih bregih
cvetke rastejo povsod,
lepše, míleje, prijazne
zanj nikoder več drugod.
Ne brbljaje, žuboreče,
kakor prejšnje, prejšnje dni,
mirno, tiho potok teče
skozi mesta in vasi.
Težke brode dalje nosi,
nosi ladje težké,
vendar tiho, mirno teče,
v večno, daleko morjé.
»Angelina, vidiš potok?«
Toda ljuba zamiži,
»Angelina, čuješ potok?«
Toda ljubica molči.