Krovec, krovec, boš obstal?

← Zelene kamele, mrmranje

Krovec, krovec, boš obstal? Otrok in jelen Tomaž Šalamun

Vera →

Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Po bulvarjih, na drevesih,
v toplih črnih kleteh rime,
je na krožničku obraz.
Na obrazu grozd, lepenka.

Ljudje se prestopajo po
strehah hiš in odkrivajo
hodnike. Le Monde kupujem
na vogalu Rue des armes.

Mojo ulico je rima zvila,
zmečkala in požrla, da ne
morem do nje. Čeprav vem, da
se vrne kmalu, Rue des armes

morda sploh ni. Ampak to ne
bo v pljučih. Samo v pljučih
zgori mana. Tam se odloča,
če bomo svet zavreli, kaj

zaščitili, kaj imeli. Kako
treščili kant z avta in
zdrsnili v rum. In na krila,
na krila, ljudje prebivalci!

Ne teptati strehe hiš. Metati,
metati franke v režo. Hoteti,
hoteti popiti svojo glavo
v Rue Delambre. Ubiti se!