Kriki na Boga 1-7

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Palazzo del te Kriki na Boga
Morje
Tomaž Šalamun
Dolmen
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



1

Izvisi, kdor gleda v planet.

Boki so rdeči kot mame slive.


Uhlji zajčka so včasih za vino.

Če bi se vrgel z balkona na perilo.


2

Sani gredo v nos z zvezo, z notranjim prerezom.

Iz kristala sina je na dlani mesto.


Vzemi zobotrebce in uporabi žerjav.

Omogoči mi ploskovitost.


3

Kdor nabira spomine form,

Ladjarji so libelule moči.


Ti, ki dišiš po topolih, obdanih z verigami,

kamni os ležali na travi in počivali


4

Tam, na belem vrtu, iztrganem iz zgornje stene,

Krila ne trenirajo s pečatom.


Celo rusko devetnajsto stoletje je na potezi z lakom.

Čok je mesojed.


5 V kripti se poročim, v babico izplujem na morje.


Če so pod Ovidom ležaji, tačke narišem na pulchurum.

Moderen sem za poljubljanje.


6

Maršira se do zapaha.

Ni golide mleka na stečkih.


7

Mera jih je zalila s kriki na Boga.