Kriki na Boga 1-7
| ← Palazzo del te | Kriki na Boga Morje Tomaž Šalamun |
Dolmen → |
| |||||||
1
Izvisi, kdor gleda v planet.
Boki so rdeči kot mame slive.
Uhlji zajčka so včasih za vino.
Če bi se vrgel z balkona na perilo.
2
Sani gredo v nos z zvezo, z notranjim prerezom.
Iz kristala sina je na dlani mesto.
Vzemi zobotrebce in uporabi žerjav.
Omogoči mi ploskovitost.
3
Kdor nabira spomine form,
Ladjarji so libelule moči.
Ti, ki dišiš po topolih, obdanih z verigami,
kamni os ležali na travi in počivali
4
Tam, na belem vrtu, iztrganem iz zgornje stene,
Krila ne trenirajo s pečatom.
Celo rusko devetnajsto stoletje je na potezi z lakom.
Čok je mesojed.
5
V kripti se poročim, v babico izplujem na morje.
Če so pod Ovidom ležaji, tačke narišem na pulchurum.
Moderen sem za poljubljanje.
6
Maršira se do zapaha.
Ni golide mleka na stečkih.
7
Mera jih je zalila s kriki na Boga.