Kras

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Smrt Kras
Ambra
Tomaž Šalamun
Mlaskajte ga Japonci, Zafirelli!
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt



Razpadam, ljubljeni, mi manjkaš.
Ovčke brez zvončkov se kotalijo.
Potok trga meso. Otrok stiska ribe.
Umit je in zaspan. Prste meče kot biče.


Obesi se ti za vrat in skoči na dlani.
Druga stopnica je rama, potem glava.
Njegovi razkavi podplati zabolijo na
čelu. Malo. Razporeja, trga lase.


Zgoraj je še zid, potem ograja z žico.
Opre se z lakti. Palec briše sol.
Pleza. Kašlja, pljuva, pleza. Zid je
ozek. NI tako širok kot Kitajski zid.


Otrok se sonči. Prekrijem ga s papirjem
iz časopisov in steklom. Bizarno mu
zavežem nogo nad kolenom s kito. Odsekanim
pramenom las. Spodnji del manjka. Ni


jasno, s čim lase obtežim. Jih zavežem
skozi zid? Levo koleno se upogiba, desno
trza. Sonce se odbija od šip avtov.
Bodo teren prodali? Če bi nas odplaknilo


in bi nas voda nosila do škrbine,
bi nas kamni ne sprejeli? Bi se
raztrgala koža, obleka, bi se raztrgala?
Bi bruhnili s Timavo v morje? Obrnili


obzorje proti sebi? Kje si? Med dušikom?
V žveplu? Dišiš mi, ker ti puščam
kri. Lešniki so se vneli in gorijo
kot maslo. Moj rum si. Moja fondue.